SlHrRuDeEn
Pokličite nas:080 30 45

NOVICE | TIM VALORES D.O.O.Tim Valores

  • Zlato1.098,60 €/Oz+6.30 (+0.50%)
  • Srebro14,77 €/Oz+0.47 (+2.80%)
  • S&P 5002.579,28+3.73 (+0.14%)
  • DAX13.342,44+235.94 (+1.78%)
  • Sodček54.27 $-0.12 (-0.22%)
Novice

100-letne obveznice pod mandatom Trumpovega izbranca, Stevena Mnuchina?

“Pogledali bomo morebitno podaljšanje ročnosti dolga, saj na koncu bomo imeli višje obrestne mere, in to je nekaj, s čimer se bo ta država morala soočiti.”

To so besede bodočega finančnega ministra Stevena Mnuchina, izbranca novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je v pogovoru za CNBC razpravljal o možnosti izdaje dolgoročnih obveznic s strani ameriškega ministrstva za finance. Trenutne zapadlosti/ročnosti na ameriške dolgoročne obveznice so do 30 let. Na vprašanje, ali to pomeni 50 ali 100-letne obveznice, je Mnuchin odgovoril: “Mislim, da bomo pogledali vse in videli kaj je smiselno.”

100-letne obveznice pod mandatom Trumpovega izbranca, Stevena Mnuchina?

Mnuchin je tudi navedel, da je prepričan, da bodo obrestne mere na kratki rok ostale relativno nizke. Tako se zdi, da je njegov razlog za izdajo daljše ročnosti dolga ta, da se zamrzne nacionalni dolg, ki je pri trenutnih 20 bilijonov $ na najnižji možni obrestni meri. Na koncu se bo, po besedah Mnuchina, obrestna stopnja povečala, kar bo pomenilo povečanje bremena za davkoplačevalce in ustvarjanje pritiska za dodatna posojila.

Z daljšo ročnostjo, velik del državnega dolga ne bo izpostavljen kratkoročnim nihanjem ali šoku obrestne mere. Konec koncev se ne želimo zbuditi nekega dne in poskušati ugotoviti, kako plačati 10-odstotne obresti na državni dolg.

Če bi bila ročnost izdaje res dolga, recimo 100 let, potem bi se tudi refinanciranje velikega dela dolga lahko odložilo za zelo dolgo časa.

Torej, ni težko najti razloge v nacionalnem interesu za daljše trajanje zapadlosti na državni dolg. Še posebej zaradi predvidevanja, da se bodo obrestne mere sčasoma povečale, na čemer temelji predlog Mnuchina.

To tudi pomeni, da Mnuchin pričakuje, da bo inflacija, ki je sedaj skoraj neobstoječa, zaradi načrta Trumpa za povratek proizvodnje znotraj meja, začela naraščati v ZDA. V intervjuju je napovedal 3 do 4 odstotno realno rast BDP na leto. Česa takega nismo videli več kot desetletje. Trajnostno višja inflacijska pričakovanja so, če se načrti Trumpa uresničijo, tako lahko upravičena. Trumpova administracija je vsekakor pripravljena na uspeh. Če to pomeni višjo inflacijo, s tem pa višje obrestne mere, potem ima raztezanje zapadlosti precej smisla.

 
Toda kaj, če obrestne mere padejo?

Za primer lahko vzamemo več kot 30-letni padec obrestnih mer in prihod negativnih obresti na Japonskem in v Evropi. Upoštevamo lahko tudi mejno deflacijsko okolje, v katerem smo trenutno, in na obzorju bomo videli nižje obrestne mere.

V tako slabih razmerah, deflacijskih okoliščinah ali samo s padajočo obrestno mero, bi za davkoplačevalce dejansko bilo bolje refinancirati dolg po nenehno nižjih obrestnih merah. Če bi stopnja šla v negativno, še toliko bolje, ker potem bi vlada dejansko služila obresti na lasten dolg. Še enkrat, za čisto analizo tveganj/koristi. Nismo zagovorniki negativne stopnje, ker bi to povzročilo sprevrženo spodbudo za izposojanje in ustvarjanje epidemije slabih posojil. Ampak, če je cilj prihraniti davkoplačevalski denar za plačilo obresti, in če mislite, da bodo obrestne mere šle nižje, potem je zaklepanje obrestnih mer danes, recimo, za naslednjih 100 let, dejansko grozna ideja.

Nadalje, ob predpostavki, da obrestne mere dejansko nadaljujejo padanje v daljšem obdobju po izdaji 50 in 100-letnih obveznic – v nasprotju s pričakovanji Mnuchina – bi tole pomenilo spodbudo za nakup daljše ročnosti za institucije, fundacije, pokojninske sklade in podobno. Ker če obrestne mere res gredo v negativno, bi se 50 in 100-letne obveznice lahko končale kot zadnje obveznice z pozitivnim donosom kdajkoli.

Potem bi dolgoročne obveznice začele izgledati kot bailout za finančne institucije in privilegirane premožneže, ki bi si nakopičili zaloge še zadnjih nekaj resnično tržnih vrednostnih papirjev.

 
Blaginja države na prvem mestu

To nam pove, zakaj bi vsak moral upati, da Trumpov načrt za spodbujanje rasti, povečanje domače proizvodnje in ustvarjanje delovnih mest, kar naj bi povečalo inflacijska pričakovanja in obrestne mere, uspe.

Ker zdi se, da je to alternativa. Smo na pragu deflacije. Dobro plačana delovna mesta za delovno sposobne so bolj redkost, kot pred 20 leti. Če Japonska in Evropa odpreta vrata stagnaciji, negativnim obrestnim meram, ne bo lepo, in morda bi si morali prizadevati za nekaj več.

Če to pomeni ustvarjanje spodbude za proizvodnjo znotraj meja in postavitev ovir za selitev delovnih mest, potem naj bo tako. Blaginja države je pomembnejša od trgovinske politike “najcenejše je vedno najboljše”. Ker če ne bomo premaknili gospodarstva nazaj, bodo skrbi o ročnosti na ameriške obveznice naš najmanjši problem.

Robert Romano, višji urednik pri Americans for Limited Government – več njegovih prispevkov lahko preberete na www.netrightdaily.com.

Vir: insajder
Bonitetna ocena Tim Valores
KontaktJarška cesta 10 b
1000 Ljubljana
T : 080 30 45
E: info@timvalores.si
Prijava na novice
Hvala za vašo prijavo na novice.
© 2016 TIM VALORES d.o.o. | Kazalo strani | Pravno obvestilo